PRISTOP K POGODBI OZN O PREPOVEDI JEDRSKEGA OROŽJA

Jedrsko orožje predstavlja eno od glavnih groženj mednarodnemu miru, civilnemu prebivalstvu in človeštvu nasploh. Gre za najnevarnejšo vrsto orožja, daleč hujšo od ostalih za množično uničevanje, katerega uporaba vodi do katastrofalnih humanitarnih posledic. Grožnja jedrskega orožja ostaja realna, kot je razvidno iz besednega dvoboja med voditeljema Združenih držav in Severne Koreje, napetosti med Rusijo in Natom ter merjenjem moči med Indijo in Pakistanom.    

7. julija letos je 122 držav članic OZN, sicer nobena izmed tistih, ki posedujejo jedrsko orožje, sprejelo Pogodbo o prepovedi jedrskega orožja (PPJO). Gre za odločitev 4/5 svetovne skupnosti. Pogodba, ki temelji na humanitarnem pravu, daje nov zagon procesu odpravljanja jedrskega orožja, ki je na mednarodni ravni blokiran že skoraj 20 let. Kako pomembna je pogodba, je potrdila tudi podelitev Nobelove nagrade za mir organizaciji ICAN (International Campaign to Abolish Nuclear Weapons), ki si je deset let prizadevala za sprejem te pogodbe na ravni OZN.        

Republika Slovenija PPJO ni podpisala in tega očitno ne namerava storiti. Izgovor, da je pogodba »nerealna in preveč radikalna«, kakor je nesodelovanje pri njenem sprejemu pojasnil Predsednik Vlade Miro Cerar, je nesprejemljiv. Argument, da bo Slovenija namesto tega raje nadaljevala uresničevanje Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons – NPT), pa je zavajajoč, saj NPT jedrskega orožja ne prepoveduje. Pristop k NPT in k PPJO se med seboj ne izključujeta, temveč bi se dopolnjevala. Slovenija je ratificirala vse ostale mednarodne pogodbe o prepovedi drugih tipov orožja (biološkega in kemičnega, pehotnih min in kasetnih bomb), ki prav tako povzročajo veliko tveganje za civilno prebivalstvo, zato ni nobenega razloga, da ne bi pristopila tudi k PPJO.  Pristop k pogodbi bi pomenil pomemben simbolični korak odpravi jedrskega orožja, spodbudo drugim državam, da se pridružijo, s tem pa k razširjanju območja brez jedrskega orožja. Nepristop, nasprotno, pomeni spodbujanje situacije, v kateri jedrsko orožje poseduje vse več držav. 

V preteklosti je Republika Slovenija kot mnoge druge napredne in ozaveščene države podpirala prizadevanja in zahteve po jedrski razorožitvi ter po odstranjevanju in uničenju tega orožja, a odkar je postala članica zveze Nato, tovrstnih pritiskov ne vrši več, z izgovorom, da je s članstvom v Natu tudi sama postala del t.i. Natovega »jedrskega dežnika«.

Z etičnega, moralnega, človekoljubnega, okoljevarstvenega in ne nazadnje varnostnega vidika taka drža ni sprejemljiva. Še manj je dopustna z vidika minulih prizadevanj za odpravo jedrskega orožja, katerih aktivni del je bila Slovenija.

Zato spodaj podpisane in podpisani POZIVAMO Vlado dr. Mira Cerarja k pristopu k Pogodbi OZN o prepovedi jedrskega orožja. Tak pristop lahko sproži podobne odzive tudi pri ostalih članicah Nata ter širše in privede do opustitve doktrine o nujnosti »jedrskega ščita« ter do pričetka procesa postopnega jedrskega razoroževanja.